Opis predstave

GLEDALIŠČE PRED VAŠIM NOSOM (ambientalna razstava)

 

Idejna zasnova projekta: Saša Strnad

Soustvarjalca razstave in kostumografa: Mateja Čibej in Bojan Vister

Sodelavci na projektu: Milan Golob, Peter Teichmeister, Tatjana Jelenc – Vangaro, Renato Horvat, Vahid Mehičič, Nina Seljak, Danijela Frelih, Tomaž Urgl in Tonka Černilogar.

Pridruženi partnerji: MOL, VOKA&SNAGA, LPT

Zahvala podjetju Luma in Davidu Filipovič, Tomu Kočarju in Založbi Tolovaj.

 

Uprizoritveno dejavnost Šentjakobskega gledališča je ohromil čas izrednih razmer COVID-19, zato smo morali spremeniti naše aktivnosti in dnevne rutine. Primorani smo bili poiskati prostor, v katerem bi lahko drugače opozorili na častitljivo obletnico, 100 let Šentjakobskega gledališča, ki jo obeležujemo v jubilejni sezoni.

Čas mirovanja smo posvetili skladiščem, pospravljanju in pripravam za čas, ko bodo gledališča zopet odprla vrata za javnost. Ugotovili smo, da se v fundusih nahajajo odvečni kosi tekstila, obleke in obuvala, ki so odslužili svojemu namenu, a se nekako nismo mogli ločiti od njih, saj je vsak kos pripovedoval kakšno posebno zgodbo.

Pričeli smo razmišljati drugače – izven okvirjev gledališča. Kako smo lahko še aktivni? Kako lahko še drugače prispevamo k svojemu mestu? In smo se poigrali z miselnimi preskoki. In si ideje podajali kot žonglerji. Bili smo hitri in drzni. Ves čas smo verjeli v zgodbo. V vsej svoji neposrednosti in iskrenosti. V vizijo soustvarjanja ritma v mestu. V misli so nam prihajali stavki: Šentjakobsko gledališče je doma kjerkoli. Je unikum v evropskem prostoru. Smo gledališče za ljudi. Spadamo med ljudi.

Zazrli smo se skozi okna in si rekli: ne zmoremo več brez naše publike. Gremo ven. Med ljudi. Z drugimi pristopi in aktivnostmi. Če obiskovalci ne morejo k nam, gremo pa mi k njim. Gledališče smo ljudje: ustvarjalci in gledalci. In mesto Ljubljana je vedno za akcijo. Poligon srečevanj. Mi pa njegov detonator za razvedrilni program. Potrebujemo samo še občinstvo. Želeli smo omogočiti nove užitke intenzivnega družbenega življenja in se pri tem nismo želeli omejevati na primarni prostor dogajanja. In tako je nastal projekt: GLEDALIŠČE PRED VAŠIOM NOSOM.

"Enkratna romantična kulisa naj vas prevzame kot povorka članov do Šentjakobskega gledališča«, iz kostumov odpisanih predstav kot so Truth story, Tičja kletka, Zaigraj še enkrat Sam, Uscana vas, Balada Karoline Žašler, kostumov iz otroških predstav ali zgolj podarjenih oblek za fundus Šentjakobskega gledališča.

Ali kot bi povedali z besedami Heinza Paetzold-a želeli smo spodbuditi transformacijo flanerije, ki ni le pohajkovanje in zevanje, ampak transformacija urbanega opazovanja v kulturno delo. Obiskovalci v okolici umetniškega dela drugače opazijo kako deluje prostor, kako teče, kakšne občutke v nas zbuja… kako nas povezuje s koreninami in kako odpira v prihodnost – navsezadnje tudi spodbuja in krepi navdih.

V okolici gledališča smo iskali in tudi našli ustrezen prostor. Takoj so nas očarala drevesa, ob arkadah tržnice. Njihova zaščitna ogrodja kot telesa so prav primerna za naše kostume. Zato smo za vseh 21 dreves predelali kostum. Like moških in žensk. Nismo ustvarili nič novega, ampak smo starim zgodbam dodali svežino. Upoštevali smo vse kriterije in zahteve podžupana Janeza Koželja, arborista Nejca Praznika, da dreves ne poškodujemo ampak jih še dodatno zaščitimo ter s tem poudarimo njihovo pomembnost. Tako kot mesto diha z velikimi pljuči, z njim dihamo tudi mi.

Z oblečenimi drevesi želimo krepiti zavedanje ohranjanja zelenih površin v mestu. Naj tudi ta drevesa dočakalo 100 let, tako kot naše Šentjakobsko gledališče.

Zgodba pa s tem še ni končana.

Ob koncu projekta bo potrebno odstraniti ta oblačila in jih primerno razgraditi. Jih ponovno »reciklirati«. Imamo že ideje in načrte, kako bodo iz njih nastali predpasniki, ki jih bomo podarili prodajalcem in prodajalkam na tržnici, z geslom: zjutraj na tržnico po sadje in zelenjavo, zvečer v Šentjakobsko gledališče na predstavo! 

Verjamemo v našo zgodbo, katere pomeben del ste tudi vi naši zvesti obiskovalke in obiskovalci.  Hvala, ker nas podpirate in hvala, ker ste del naše družine.

Brez vas naše gledališče ne more in ne želi obstajati.