Novice

Župančičevo nagrado za leto 2022 je prejela Saša Pavček

Veseli in ponosni smo, da je Saša Pavček igralka, pesnica, pisateljica, dramatičarka in univerzitetna profesorica letošnja prejemnica Župančičeve nagrade* za dveletno ustvarjanje.

Malo znano je, da so se ustvarjalne poti Šentjakobskega gledališča in lavreatke večkrat prepletle. Saša Pavček je na Šentjakobskem odru nastopila v treh predstavah, ki so skupaj doživele 86 ponovitev. Članica šentjakobskega ansambla je postala 1976, ko je kot šestnajstletno dekle nastopila v Goldonijevem Lažniku (r. Vesna Arhar, s. 1976/77), še v isti sezoni tudi v otroški predstavi Miriam Tozon Kam pa kam, volk (r. Gregor Tozon, 1976/77) in leto za tem v tragediji v petih dejanjih Veroniki Deseniški (r. Vesna Arhar, 1977/78) , ki jo je napisal prav taisti Oton Župančič, po katerem se imenuje nagrada, ki jo je prejela.

Saša Pavček je že zgodaj prerasla ljubiteljske okvirje, a je tudi v kasnejšem obdobju ostala povezana s Šentjakobskim gledališčem. Tako se je v jubilejni sezoni 2021/22, s katero smo obeležili 100-letnico gledališča, velikodušno odzvala povabilu aktualne umetniške vodje, ga. Mojce Kreft in dovolila uprizoritev tragikomedije Na valovih, ki jo je režieral Aleš Valič.

Iskrene čestitke Saši in vsem nagrajencem.

*Župančičeve nagrade so najvišja priznanja Mestna občina Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru. Komisija za podelitev Župančičevih nagrad je v obrazložitvi zapisala:

»Saša Pavček je bila nagrajena za vloge Dolores, kip matere božje v predstavi #punceinpolpunce Jere Ivanc, žene v predstavi Moj mož Rumene Bužarovske, obeh v režiji Ivana Djilas, in zlovešče matere Claude v Škorpijonu Véronique Olmi v režiji Nine Šorak, ob tem pa še v več vlogah na televiziji in v filmu. V tem času je njen književni opus narasel za pesniško zbirko Zastali čas, otroško slikanico Miška ima roza očala in odrsko adaptacijo njene pesnitve Rumi in kapitan, v Šentjakobskem gledališču pa z uspehom uprizarjajo njeno tragikomedijo Na valovih. Umetnica je v svojem dosedanjem obsežnem, angažiranem in zvrstno bogatem odrskem in književnem opusu v obeh medijih enako suverena, kultivirana, v ustvarjalnem zenitu mogočno živa. Njena »najbolj skrivna dediščina / v zlatarnici rodov« je pesniška beseda, njena duhovna pozicija »čas / ki …uči / kako biti, dihati /čutiti«, kako se »kot humus« razdati, njena hvaležnost za besedo, »ki ji je umetniška veščina kar dana«, ponižnost: »nič velikega, samo način preživetja«. Razvit rodovni pečat, širok razgled po vseh umetnostih in osvobojena duša vselej zaznamujejo tudi njene polnokrvne odrske stvaritve v vlogi igralke, dramatičarke ali v obeh vlogah hkrati. V pogovorih z bližnjimi in daljnimi rodovi onkraj se večata umetničina bolečina in radost pod oboki življenja, v slovenski in svetovni odrski in književni prostor pa se rodovitno vpisuje njen »dobro slišen« unikatni ustvarjalni glas. Ljubljana nosilki Borštnikovega prstana, nagrajenki Prešernovega sklada, dobitnici vrste drugih domačih in mednarodnih nagrad žlahtni umetnici Saši Pavček s hvaležnim spoštovanjem podeljuje Župančičevo nagrado kot ambasadorki Ljubljane in visoke slovenske umetnosti v svetu.«

Foto: Wikipedia